Lendava, 23. 12. 2015 – Profesor fizike dr. Robert Repnik s Fakultete za naravoslovje in matematiko v Mariboru nam je predstavil svet astronomije. Poučil nas je o več zanimivih teorijah o nastanku vesolja, zgradbi in podobi planetov ter o črni luknji. Primerjali smo tudi planete po velikosti in masi.
Intervju s profesorjem dr. Robertom Repnikom
Na predavanju ste omenili, da ste pred kratkim bili v Indiji. Ali radi potujete?
Potovanja so del naše službe. Danes je svet res globalen, znanja se ustvarjajo in izmenjavajo po vsem planetu. Torej je del naše službe poučevanje študentov, drug del pa je, da ustvarjamo novo znanost, v bistvu smo znanstveniki. V sklopu svojega dela ima vsak svoja raziskovalna področja. Sam se ukvarjam s fiziko tekočih kristalov, po drugi strani pa z raziskovanjem poučevanja fizike, sem spada tudi poučevanje astronomije. Ko kak znanstvenik kaj odkrije, o tem napiše znanstveni ali strokovni članek in ga objavi v reviji ali pa se udeleži znanstvene konference. To je razlog, zakaj mi potujemo po svetu. V bistvu stopiš pred množico sebi podobnih, jim poveš, kaj si odkril, postavljajo se vprašanja, o katerih nato razpravljamo in ravno zaradi tega gre znanost naprej. V Indiji pa sem bil zaradi teme tekoči kristali. Ta konferenca se je ukvarjala z naprednimi materiali in energijami, npr. različnimi sončnimi celicami itn.
Kaj vas je spodbudilo k odločitvi za ta poklic ? Kaj vas je navdušilo?
Že v osnovni šoli, ko še sploh nismo imeli fizike, sva s sošolcem od mojega očeta dobila daljnoglede, ki sva jih privezala na deščico in si sama sestavila teleskop in gledala zvezde. Seveda pa se ni videlo najbolje; pozneje so nama starši omogočili, da sva dobila boljše teleskope. Ko pa sva bila v 7. in 8. razredu, naju je fizika »potegnila«. Nato sva šla v srednjo šolo za strojnega tehnika. Nato pa je prišla na vrsto fakulteta. S kolegom sva šla najprej študirat strojništvo, potem pa še vzporedno fiziko na pedagoško fakulteto, tako da sva študirala dva študijska programa hkrati. Šlo nama je dobro, ker sva sodelovala in si med seboj pomagala, imela pa sva tudi dobre sošolce, eden izmed teh je profesor fizike na vaši šoli. Še danes smo prava ekipa prijateljev. Iz današnjega zornega kota je študij naravoslovnih predmetov zelo perspektiven, zato ker relativno hitro hodiš službo, plače so kar v redu, veliko možnosti je za različna dela. Če bi se danes moral še enkrat odločiti, bi se s še manj pomisleki odločil za to smer.
Ste zadovoljni z vašim poklicem in delom?
Absolutno da. V bistvu sem preveč zadovoljen zaradi tega, ker potem doma trpijo, premalo sem doma, ker sem pač rad v službi. Ko sem v službi, me preprosto »potegne« in pozabim na vse. Zelo uživam v delu s študenti, so mladi ljudje odprtega uma in karkoli poveš, se razvijejo dobre diskusije, hitro razumejo, ker so to inteligentni, dobri študentje. Praviloma se dobri dijaki odločajo za naravoslovne predmete. Imam fantastične sodelavce, tako da res rad grem v službo in zadovoljen prihajam domov.
Ana Zelko in Hana Banfi
