Mobilnost na Finskem

V okviru programa Erasmus+ smo se v času od 14. do 18. marca 2022 štirje učitelji udeležili mobilnosti na Finskem v dveh srednjih strokovnih šolah v mestih Kokkola v osrednji Finski in Rovaniemi na severu ob arktičnem krogu. Gre za velika srednješolska centra, ki imata vsak po pet enot na različnih lokacijah s približno 5000 dijaki oz. udeleženci izobraževanja.
 
Namen mobilnosti je bilo sledenje na delovnem mestu oziroma »job shadowing«. Spoznavali smo finski šolski sistem, šolo in šolske delavnice, organizacijo in izvajanje pouka ter praktičnega usposabljanja z delom.

V Kokkoli sta tako npr. koordinatorki za mednarodna sodelovanja Anne-Maija Leppala in Heidi Jokinen prof. Sandri Vida in Štefanu Kardošu v ponedeljek najprej predstavili finski šolski sistem in razkazali šolo, potem je prof. Sandra Vida predstavila še naš šolski sistem. Po kosilo pa se je začel »job shadowing« v učilnicah in delavnicah ter drugih prostorih. Podobno je bilo tudi v Rovaniemiju, kjer sta gostovali prof. Lučka Bačič in Simona Šamu.

Po uvodni predstavitvi mednarodne koordinatorice finskega šolskega sistema in srednješolskega centra REDU, ki ima več enot v pokrajini Lapland, je našo šolo predstavila učiteljica in koordinatorka projekta Erasmus+ Lučka Bačič.

Njihov sistem se zelo razlikuje od našega, saj starost udeležencev izobraževanja ni omejena, prav tako dobi ob vpisu vsak svoj individualni program izobraževanja glede na njegove dozdajšnje kompetence in interese. Pouk je načrtovan vnaprej samo za dva oziroma tri mesece, a se še vedno sproti prilagaja, enako velja tudi za učitelje.

Ogledali smo si tudi šolo, na vhodu je pritegnila našo pozornost lična prodajalna, v kateri prodajajo poleg napitkov in sendvičev tudi naravne izdelke, se učijo prodajnih veščin in komunikacije.

Imajo tudi oddelek za oblikovanje in šivanje oblačil po meri za različne filmske produkcije in za vse drugo.

Šola izobražuje tudi letalske tehnike, zato so nas odpeljali do simulatorjev letenja in do učilnic z drugo letalsko tehniko.

Na koncu smo pogledali še zelo zanimivo učilnico, kjer se udeleženci učijo marketinga in vodenja turističnih podjetij in ponudbe storitev. Učilnica, oprema ter vse potrebno za delo je financirano s strani gospodarstva, predvsem s področja turizma.

Zapisala: Lučka Bačič

Zjutraj, pri -12° C, smo se s šolskim kombijem odpeljali z Ismom in Päive, ki sta najina gostitelja in koordinatorja mednarodnih projektov, na ogled učnega okolja izven šole. Dijaki oz. udeleženci izobraževanja, ki so stari tudi čez 40 let, so opravljali pleskarska dela v hiši naročnika. Šola dobi od meščanov veliko ponudb za prenovo hiš, saj šola ponuja svoje storitve brezplačno, meščani plačajo samo material. Na ta način se dijaki/udeleženci učijo, pridobivajo izkušnje v realnem okolju, obenem pa imajo stik s stranko, učijo se komunikacije, kar je pomembno za njihovo nadaljnje delo in življenje nasploh. Povpraševanje po tovrstnih storitvah šole je veliko. Nekaj dijakov oz. še več dijakinj je ob našem obisku pleskalo stene. Zanimivo je, da je na šoli zelo veliko deklet. Po končanem delu so se dijaki odpeljali z nami na šolo k pouku. Nato smo si ogledali različne delavnice (delavnice za konstrukcijo, za električne inštalacije, delavnico za strojništvo, polaganje stenskih in talnih oblog, restavriranje pohištva ter obdelava lesa). Tudi tu opravljajo na vseh strojih vse storitve za zunanje odjemalce.

Erasmus+ Enriching lives, opening minds

V sredo sva prisostvovali pri pouku matematike. V razredu so bili štirje dijaki, različnih programov. Pouk je potekal individualizirano. Vsak je reševal svoj sklop nalog.

Po razgovoru s profesorico matematike, sva si ogledali še predstavitev poteka pouka angleškega jezika. Profesorica angleščine je na zanimiv način predstavila izzive pri pouku.

Dan sva zaključili z obiskom muzeja znanosti Arktikum. Gre za arhitekturno zelo zanimivo stavbo, kjer je prikazano življenje na Arktiki s 3D-animacijo o mitogiji severnega sija.

Simona, Lučka

V četrtek sta naju koordinatorja Paivi in Ismo odpeljala v drugo izmed štirih enot šole.

Ogledali sva si delavnice za praktični pouk za različne programe, kot so gozdarstvo, avtomehanika, avtoličarstvo, gostinstvo in logistika. Delavnice so sodobno opremljene, saj se oprema zamenja najkasneje vsakih deset let. Za učenje gozdarstva imajo najnovejše simulatorje, prav tako tudi vso ostalo mehanizacijo in opremo za druge programe. Storitve, ob katerih pridobivajo znanje dijaki, so obenem tudi dela, opravljena po naročilih zunanjih strank.

Zanimivo je, da je v tehničnih programih vsaj polovica deklet.

Simona, Lučka

V petek sva prisostvovali zaključni slovesnosti dijakov ob zaključku šolanja. Debatirali smo o izvajanju in problemih na praktičnem usposabljanju pri delodajalcih ter primerjali maturi v obeh sistemih. Gostitelji so izrazili željo, da bi se lahko v prihodnje z učitelji in zainteresiranimi dijaki udeležili mobilnosti pri nas.

Simona, Lučka

Kokkola, Finska
V torek, 15. 3. 2022

Virpi Peltoniemi je učiteljica angleščine. Z dijaki 1. letnika gradbeništva obravnavajo jezik stroke. Učijo se o varnosti pri delu. Že prej so si ogledali film, zdaj dobijo delovni list z manjkajočimi besedami v besedilu. Iščejo angleške ustreznice finskim besedam (ki so zapisane v oklepajih) in jih vpisujejo v prazna polja.

Niko Kekonen je mladi učitelj, zadolžen za IKT. Dobimo se v manjšem prostoru s šestimi računalniki in 3D-printerjem. Prostor je ves čas dostopen tudi dijakom, tukaj smejo programirati in si natisniti manjše stvari tudi zase. Potem se sprehodimo po hodniku z računalniškimi učilnicami, pridemo v manjši prostor, kjer ‘domuje’ večji robot. Robot nam sledi z očmi, se premika in se z nami pogovarja, poskušamo ga pregovoriti, da bi zaplesal, a mu ni do tega. Ker se ne moremo pogoditi, ga Niko izključi in si raje ogledamo ‘drone’ in simulacijski program za letenje z njimi. Nato si ogledamo velik kemijski laboratorij in snemalni studio. Ob pogledu na studio zares osupnemo, kajti to je pravi studio, kakršnega lahko vidiš samo na nacionalni TV: posebna mešalna mizo za zvok, sliko, efekte itn., pod studiem ogromna hala za snemanje z “zeleno steno”, kamero na tračnicah, kamero na dvigalu itn. Cene, o katerih govori Niko, so vrtoglave, studio ‘prodajajo’ tudi zunanjim uporabnikom. Ogledamo si še veliko halo s strojno opremo za prakso (pa tudi proizvodnjo različnih produktov), vse se vrti in ropota, videti je kot prava proizvodnja.

Po pouku se s koordinatorko za mednarodno sodelovanje Anne-Maijo Leppala odpeljemo na ogled mesta, nato še do obale zamrznjenega in zasneženega morja. Sprehajamo se med ribiči, ki so si izvrtali luknje v polmetrski led in lovijo ribe. Dan je lep, sončen, gledamo proti odprtemu morju. Na drugi strani morja v meglicah slutimo Švedsko.

Sandra, Štefan

Sreda, 16. 3. 2022

Od 9. od 11. ure dijaki 1. letnika trgovske usmeritve (prisotnih je 10 dijakov) poslušajo švedščino kot drugi državni jezik (na celotnem območju Finske je namreč državni jezik tudi švedščina). Učiteljica Carita Bystedt jim razdeli učne liste, učijo se osnovne izraze za živila ipd. Prvi jezik prisotnih dijakov je finščina, švedščino se učijo na precej elementarni stopnji. Cilj je usvojiti osnovne švedske besede, nujne za pogovor s strankami v storitvenih dejavnostih.

Potem se preselimo v ekonomski oddelek. Na urniku je projektno delo, predmet, ki je še najbolj podoben učnemu podjetju pri nas. Dijaki so razdeljeni v skupine po projektih, ki so si jih zadali za cilj: priprava šolskega glasila, organizacija diska ali športne prireditve itn. Učitelj Mikko Hankaniemi (eden od štirih učiteljem, ki izvajajo ta predmet) pravi, da poskuša pomagati dijakom in jih usmerjati, saj le-ti velikokrat pravzaprav ne vedo, kaj točno bi radi. Nekaj dijakov se samo pogovarja, drugi so na računalnikih, tretji delajo.

Na kosilo gremo v restavracijo Kokkolina, ki je v mestnem centru. V restavraciji dijaki opravljajo prakso (kuharji in natakarji). Hrana v restavraciji je za finske razmere izjemno poceni (11 evrov za celo kosilo), meni je sestavljen iz predjedi (juha, solata), glavne jedi in deserta s kavo ali čajem. Gostje Kokkoline restavracijo ocenjujejo kot zelo dobro.

Popoldne smo na zdravstvenem oddelku, a tam je tudi frizerski oddelek. Takoj ob vstopu v stavbo se ustavimo pred velikim frizerskim salonom z dvema prostoroma. V prvem dijaki (predvsem 1. letnik) vadijo svojo obrt na lasuljah, v drugem delajo pričeske zunanjim strankam. Cena je privlačna, vsaj trikrat nižja od običajne pri frizerju.

Z učiteljico, višjo medicinsko sestro Hanno Renlund se potem sprehodimo po zdravstvenem oddelku in si ogledujemo vrhunsko opremljene prostore: bolniške sobe, prostore za reanimacijo, prostore v domu za upokojence ipd. Pripravijo nam vajo reanimacije oziroma oživljanja. Čeprav oživljajo lutko, je vse skupaj videti zelo realistično. Dogajanje spremljamo skozi stekleno steno, potem še na ekranu. Anna lahko na daljavo spremeni srčni utrip, krvni tlak in druge znake elektronskega življenja lutke. Lutka je menda preživela.

Sandra, Štefan

Četrtek, 17. 3.

Na sprehodih po šoli opaziva, kako pomembno je, da se vsi na šoli počutijo dobro. Za dijake je tako na voljo ogromno udobnih kotičkov izven učilnic.

Jedilnica je prostorna in pred njo so mize za namizni nogomet in tenis ter biljard. Obiščeva tudi HOPE, prostor, kjer lahko dijaki nadoknadijo zamujeno, pod nadzorom učitelja pospešijo svoj napredek ali dobijo dodatno razlago. Šolanje lahko končajo v treh letih, če so pridni pa tudi v dveh in pol ali celo samo v dveh letih.