Zaključek izobraževanja

Zaključni izpit

Na zaključnem izpitu kandidati izkazujejo teoretično in praktično znanje, ki so ga pridobili med procesom izobraževanja in s katerim dokažejo, da so usposobljeni za poklic. Zaključni izpit lahko opravlja vsak, ki je uspešno končal zaključni letnik nižjega oziroma srednjega poklicnega izobraževanja oziroma je dosegel predpisano število kreditnih točk in je opravil druge s programom določene obveznosti.

Zaključni izpit obsega izpit iz:

  • slovenščine oziroma madžarščine na narodno mešanem območju, ki se opravlja v skladu z izpitnim katalogom pisno in ustno,
  • zaključnega dela, ki se opravlja kot izdelek oziroma storitev z zagovorom.

Zaključni izpit poteka v spomladanskem, jesenskem in zimskem roku, podrobnejšo razporeditev opravljanja za posamezno šolo pa mora šolska komisija za zaključni izpit objaviti najkasneje do 31. decembra za tekoče šolsko leto.

Kandidat lahko zaključni izpit ali posamezni izpit opravlja ali izboljšuje večkrat.

Kandidati se na zaključni izpit prijavijo na šoli oziroma v organizacijah za izobraževanje, ki izvajajo ustrezni izobraževalni program. Obrazci so objavljeni na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport.

Koledar zaključnega izpita in rokovnik za opravljanje izdelka oz. storitve z zagovorom si lahko pogledate tukaj.


Poklicna matura

S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

Kandidati opravljajo maturo pod enakimi pogoji.

Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela, in sicer:

  1. predmet: slovenščina/madžarščina
  2. temeljni strokovno-teoretični predmet (gospodarstvo – vzgojno-izobraževalni program ekonomski tehnik in ekonomski tehnik – PTI; strojništvo – vzgojno-izobraževalni program strojni tehnik in strojni tehnik – PTI)
  3. tuj jezik ali matematika
  4. izdelek oziroma storitev in zagovor

Koledar izvajanja poklicne mature si lahko pogledate tukaj ali na spletni strani Državnega izpitnega centra.


Splošna matura

Splošna matura je izpit za dokončanje gimnazije in nadaljevanje študija na univerzi. Zato je hkrati končni in nadaljevalni izpit, ki ureja prehod med gimnazijo in univerzo tako, kakor je večinoma uveljavljeno v šolstvu evropskih držav. Splošna matura je državni izpit, ki ga kandidati opravljajo pod enakimi pogoji: hkrati, po enakih postopkih, pravilih in ocenjevalnih merilih.

Z opravljeno splošno maturo kandidati dokazujejo, da so dosegli standarde znanja, ki so določeni s cilji gimnazijskega programa ali programa maturitetnega tečaja.

Splošno maturo lahko opravljajo le kandidati, ki so uspešno končali zaključni letnik gimnazije ali maturitetni tečaj, in tisti, ki so se izobraževali v tujini in katerih spričevalo ustreza pogojem za prijavo k splošni maturi ter kandidati, ki so ali bodo v letu, ko jo opravljajo, dopolnili najmanj 21 let, in to ne da bi izpolnjevali prej naštete pogoje.

Splošna matura se opravlja iz petih oz. šestih predmetov, od tega iz treh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela, in sicer:

  1. predmet: slovenščina/madžarščina
  2. predmet: matematika
  3. predmet: tuj jezik
  4. predmet: izbirni predmet
  5. predmet: izbirni predmet
  6. predmet: izbirni predmet

Koledar izvajanja splošne mature si lahko pogledate tukaj ali na spletni strani Državnega izpitnega centra.