STROJNIKA
V nedeljo zjutraj smo se vsi odpravili na velikonočno mašo, ki je potekala v bližnji baziliki. Po maši smo pozajtrkovali, nato pa se odpravili v Palačo čudes. Tam smo si ogledali različne teorije človeštva in odkritja. Preizkusili smo tudi različne igre. Za piko na i pa smo se razdelili v dve skupini in se preizkusili v sobah pobega. Po pobegu smo se odpravili na pozno kosilo v Paprika vendéglő. Odločili smo se, da se bomo usedli na budimpeštansko Veliko kolo (Budapest Eye). Zvečer smo se družili ob družabnih igrah. V ponedeljek zjutraj smo se odpravili na skupen zajtrk v bližnjo restavracijo. Po zajtrku smo šli v muzej iluzij, v katerem smo preizkusili našo iznajdljivost in se čudili iluzijam. Po krajšem počitku smo se odpravili na večerjo.
V torek zjutraj sva bila v podjetju ponovno premeščena, in sicer na oddelek, kjer obdelujejo materiale. Novi mentor nama je najprej razkazal zelo veliko halo, v kateri opravljajo obdelave površin. Videla sva tudi, kako izdelujejo električne motorje in baterije za javni prevoz. Nato naju je mentor odpeljal v manjšo delavnico. Tam nama je pokazal stroj, na katerem sva potem delala naslednje tri dni. V torek sva tako delala na velikem rezkalnem stroju, ki je bil polavtomatski. Rezkala sva mehanizem, ki premešča tirnice oz. določa pot, v katero bo šel vlak.
V torek zvečer smo šli v gledališče Vigszinház, kjer smo si ogledali čudovit in izjemno zanimiv muzikal Veliki Gatsby. V sredo in četrtek pa sva izdelovala vodila, ki so nameščena na tramvaj, in sicer za zapiranje in odpiranje vrat. Ko sva se v sredo peljala s tramvajem, sva si mimogrede lahko ogledala, kje in kako je to vodilo nameščeno na tramvaju in kako deluje.
Pred večerjo pa smo vsi si dali malo duška in se pomerili v dirki z gokarti. Adrenalina in hitrosti seveda ni manjkalo. V četrtek sva se od vseh mentorjev poslovila in se jim iskreno zahvalila, saj sva se res veliko naučila, videla in se imela zelo lepo v podjetju. V zadnjih dneh sva izvedela tudi, da ima podjetje nekaj malega več kot 10.000 zaposlenih in se razprostira na zelo velikem območju. Pred večerjo smo se še zadnjič odpravili na bovling. V četrtek po večerji pa je nastopil najtežji trenutek te izmenjave, saj smo se morali začeti pakirati, kar nikomur ni bilo preveč všeč. Zadnji večer smo si popestrili z družabnimi igrami.
Projekt Erasmus+ nama je bil zelo všeč in ga priporočava vsakemu, ki bo imel to priložnost. Na tej izmenjavi sva se naučila veliko stvari, npr. kako sobivati v tujini s sošolcem, kako poteka življenje v tako veliki prestolnici (npr. uporaba javnega prevoza), največ pa sva se naučila na delovnem mestu, ki je zares zelo posebno in edinstveno.
Vesela sva, da sva imela to priložnost in da sva lahko sodelovala pri tem projektu. Če se nama ponudi še kakšna podobna priložnost, jo bova z veseljem sprejela in se podala novim dogodivščinam in izzivom naproti.
Lepo Vas pozdravljava,
strojnika Anel Hac Györköš in Lan Hančik
KEMIČARKE
V soboto zjutraj smo se z ladjico odpravili v mestece Szentendre. Tam smo se sprehodili skozi staro mesto jedro in si ogledali tržnice. Za kosilo smo jedli tradicionalne madžarske jedi (fokhagyma krémleves cipóban, gulyás leves, halászlé …) ob živi tradicionalni madžarski glasbi. Za sladico pa smo si privoščili kürtöskalács. Po ogledu mesteca smo se odpravili domov z vlakom, po krajšem počitku pa smo šli še na večerjo.
V nedeljo na veliko noč smo se zjutraj odpravili k maši v baziliko sv. Štefana, kjer smo doživeli pravo velikonočno vzdušje. Okoli 11. ure smo se odpravili v Palačo čudes, kjer smo se čudili marsičemu. Za tem pa smo se razdelili v dve skupini in se odpravili v Escape room, kjer je ena skupina uspešno našla izhod in premagala izzive, drugi pa so obtičali v Einsteinovi sobi. Ob 16. uri smo se odpravili v Paprika vendéglô in tam uživali ob odličnem kosilu. Zvečer ob sončnem zahodu smo se odločili za malo adrenalina in veliko noč zaključili z lepim razgledom z Budapest Eye na prestolnico Madžarske. Večer pa smo si popestrili z druženjem in raznimi družabnimi igrami.
Velikonočni ponedeljek smo začeli z obilnim zajtrkom v restavraciji Keksz. Od tam smo se peš sprehodili do Muzeja iluzij, v katerem smo se poigrali z različnimi iluzijami. Po ogledu iluzij smo se odločili za kratek počitek, za tem pa smo se odpravili na pozno kosilo oz. zgodnjo večerjo v Buda Gourmet Bistro.
V torek nas je po podaljšanem vikendu spet čakalo delo. Tam sta Pia in Nina zamenjali delovni mesti. Tako sta spoznali nove sodelavce in se hkrati naučili marsikaj novega o delovanju različnim vrst kartografije. Hkrati pa sta tudi izvajali analize različnih vzorcev, destilacijo … Zoja in Staša sta zamenjali delovni mesti, pomagali sta pri analizi vzorcev. Zjutraj sta skalibrirali tehtnico in nato pripravljali različne raztopine. Staša je izvajala eksperiment, ki vključuje Schiffovo bazo, za tem pa filtracijo in destilacijo.
V torek zvečer smo si v gledališču Vígszínház ogledali muzikal z naslovom Veliki Gatsby, ki je bil zelo zanimiv. V sredo smo vse opravljale večinoma enako delo kot prejšnji dan. Pred večerjo smo se vsi namesto kopanja v Aquaparku odpravili na adrenalinsko vožnjo, kjer smo dekleta pričakovano »sesule« fante na dirkalni stezi.
Četrtkov delovni dan je imel grenak priokus, saj je bil naš zadnji delovni dan v podjetju. Anemari in Zoja sta opravljali delo na računalniku (urejanje grafov, vpisovanje poteka reakcij …), na pomoč pa sta priskočili pri urejanju papirologije. Na koncu smo se vsa dekleta zahvalila za predano znanje, prijaznost in za možnost opravljanja prakse v njihovem podjetju. Sledilo je težko slovo od mentorjev in celotne ekipe SONEAS. Predali smo ključe in delovne obleke ter se še zadnjič odpravili domov. Za konec dneva pa smo se še zadnjič odpravili v center za bovling. Zvečer pa smo se še zadnjič družili s fanti iz Litve.
V petek smo od koordinatorke prejeli certifikate o opravljeni praksi, se od vseh poslovili in se ob 11.30 odpravili proti domu.
Za zaključek: kemičarke smo zelo hvaležne, da smo izkoristile priložnost opravljanja prakse v Budimpešti, saj smo poleg novega pridobljenega znanja spoznale veliko novih ljudi, videle veliko znamenitosti in spoznale, kako poteka skupno življenje v prestolnici oz. velikem mestu. Vsakemu priporočamo, da izkoristi to priložnost, saj »ERASMUS+ NI MUS, POMAGA PA!«
Ekipa kemičark:
Nina Hozjan, Pia Kolar, Zoja Kopinya, Anemari Jaklin Zadravec in Staša Hazl.
