V sredo, 20. 4. 2016, so se dijaki 2. a in 2. g udeležili predavanja na temo »Zdravstvena nega«. Peto in šesto šolsko uro jim je predavala Simona Oletič, medicinska sestra v lendavskem zdravstvenem domu.
Najprej je govorila o prehrani in zdravem načinu življenja. Zdrav način življenja si moramo izoblikovati že v otroštvu, kajti z leti ga bomo težje spremenili.
Jedli naj bi na vsake 2-3 ure, vendar ne po 19. uri. Naše telo nenehno potrebuje energijo za delovanje, vendar če le-te ne porabimo, se kopiči v našem telesu, predvsem v območju pasu (trebušasta debelost). Povedala je, da predvsem pacientke prihajajo k njej in se tožijo, da ves dan ne jedo in vseeno ne shujšajo. Problem je v tem, da se je energija nakopičila in če je naše telo ni porabilo, ne bomo shujšali. Zato je za naše zdravje pomembno tudi gibanje, in sicer 5 dni v tednu, vsaj 1 uro na dan. Pomembno je, da jemo čim bolj raznovrstno hrano in poskušamo izključiti sladkarije (bonboni, čokolada, …), ocvrte stvari (čips) in nasičene maščobe (svinjska mast). Pri maščobah je priporočila nenasičene, to so rastlinskega izvora (bučno, sončnično, olivno olje, sedaj je moderno tudi kokosovo, konopljino itd.). Ravnali naj bi se po prehrambeni piramidi, torej pijemo veliko vode (1,5-2 litra na dan), uživamo veliko ogljikovih hidratov (kruh, testenine, …), zjutraj oz. dopoldan naj bi jedli sadje, zvečer pa zelenjavo, za oboje pa je priporočeno, da uživamo presno. Ne smemo izpustiti zajtrka, ki je najpomembnejši obrok dneva. Prav tako ni zdravo prekomerno uživanje soli. Na dan bi nam naj zadostovalo že 5 g soli (kos pice, tri rezine salame, dve rezini kruha, …). Pomembno je uživanje vlaknin, ki se nahajajo v zelenjavi in žitaricah. Prav to je razlog, da se ta živila nahajajo na dnu prehrambene piramide.
Žal se danes mnogo ljudi nezdravo prehranjuje, zaradi tega so vse pogostejše motnje hranjenja. V Lendavi je kar 40% otrok gibalno oviranih (brez kondicije, predebeli). Vzrok tiči v nezdravi hrani (hitra prehrana, junk food). Tovrstno prehranjevanje vpliva tudi na poznejša leta, zato je že v rani mladosti pomembno paziti na prehrano. Velik problem današnjega časa so tudi aditivi, to so dodatki k hrani, ki ji dajo boljši okus in tudi neke vrste občutek zasvojenosti, da ne moremo nehati in da hrana lepše izgleda (barve, arome, ojačevalci okusov), zato odsvetuje kupovanje in uživanje že v naprej pripravljene in zamrznjene hrane. Priporočala je, da če že kupujemo hrano v trgovini, da kupimo raje bio ali eko izdelke. Najboljše pa je seveda, če si hrano v največji meri pridelujemo doma (sadje, zelenjava) oz. kupujemo pri kmetih. Vendar pa prekomerna teža ni edini problem današnjega časa. Vse pogosteje se pojavijo tudi motnje hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija. Anoreksija je motnja, ko človek namerno strada, da bi shujšal. Da ima nekdo anoreksijo, lahko prepoznamo po tem, da nenehno govori o hrani, si ogleduje slike itd. Bulimija je motnja, ko se človek prenajeda in nato zaužito hrano na silo izbruha in jemlje odvajala. Obe motnji hranjenja izčrpavata naše telo, zato se moramo pravilno prehranjevati in zadostno gibati. Če bomo to upoštevali, bo tudi naša samopodoba večja in se bomo v lastnem telesu bolje počutili. Gospa Oletič je govorila tudi o osebni higieni in spolnosti. Zelo pomembno je umivanje rok (pred vsakim obrokom). Če smo bolni, se raje izogibajmo rokovanju. Bolj kot kopanje priporoča tuširanje, ker umazanijo sproti spiramo s sebe. Pomembno je, da dobro umijemo celo telo, vsaj enkrat na dan tudi na pregibih. Povedala nam je, kako se zaščitimo pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi boleznimi (npr. kondom, kontracepcijske tabletke, diafragme itd.). Ko začnemo s svojim spolnim življenjem, moramo paziti, saj so zaradi večkratnega menjavanja partnerjev možnosti za spolno prenosljive bolezni večje, zato je zaščita še toliko bolj pomembna.
Na koncu smo z njo naredili še intervju.
Simona Oletič
Pogovarjali smo se z Simono Oletič, diplomiran medicinsko sestro, ki dela v Zdravstvenem domu Lendava v referenčni ambulanti.
1. Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Ta želja izvira že iz otroštva oz. iz rane mladosti. Tudi mama je delala v bolnišnici, tako da dejansko to življenje v bolnišnici nadaljujem in želim tudi sama pomagati ljudem.
2. Kaj vam je v vašem poklicu všeč in kaj mogoče ne?
Pri mojem delu ni ničesar takega, kar bi mi ne bilo všeč. Rada delam z ljudmi. To, ko vidiš pozitivne rezultate svojega dela na pacientih. Ko s svojimi dejanji pomagaš bolnim.
3. Opišite svoj življenjski slog.
Vedno več se ukvarjam s športom, pa tudi vedno bolj pazim na prehrano. S svojim vedenjem in slogom pa seveda vplivam na svojo družino, na svojega otroka in moža ter tudi na širšo družino, na svojo mamo in druge sorodnike.
4. Ali kdaj razmišljate, da ste si izbrali napačen poklic?
Ne, nikoli. S svojim poklicem sem zelo zadovoljna.
* * *
Sedmo uro je prišla zobozdravstvena asistentka v Zdravstvenem doma Lendava Renata Sabo. Predavala je o boleznih zob in obzobnih tkiv ter njihovem zdravljenju. Na modelu zoba je pokazala, kako pravilno ščetkati zobe. Povedala je, da ne smemo uporabljati trdih ščetk, ker le-te poškodujejo naše dlesni in zobno sklenino. Na koncu je pokazala, kako pravilno nitkati zobe.
Tudi z njo smo naredili intervju.
Renata Sabo
Sem Renata Sabo, zobozdravstvena asistentka v Zdravstvenem domu Lendava.
1. O čem ste danes govorili dijakom?
O bolezni zob in obzobnih tkiv.
2. Zakaj ste se odločili za ta poklic?
Zato, ker rada delam z ljudmi in jim želim pomagati, da ostanejo zdravi.
3. Kaj vam je pri vašem poklicu všeč in kaj mogoče ne?
Všeč mi je to, da lahko pomagam učencem (delam z otroki, učenci). Žalostno je to, da v danes starši ne posvečajo dovolj pozornosti higieni zob in ne učijo svojih otrok, kako treba ščetkati zobe in skrbeti za ustno higieno, ker za to enostavno nimajo dovolj časa.
4. Ali tudi v vašo družino prenašate vse to znanje in s tem vplivate nanjo?
Ja, seveda.
5. Povejte, kako vi skrbite za ustno higieno.
Dnevno trikrat si poščetkam zobe, enkrat dnevno nitkam. Zmeraj poskušam uporabljati različne zobne paste. Zdaj je na tržišče prišla črna zobna pasta, ki vsebuje živi ogljik, ki mogoče boljše očisti naše zobe. Uporabljam tudi električne zobne ščetke, ki nekoliko bolje očistijo zobe, vendar moramo paziti, da jih ne pritisnemo preveč. Tudi svojo hčer in moža učim, kako je treba pravilno ščetkati zobe.
Pripravili: Ana Zelko in Anja Ftičar
