Na ozemlju Slovenije smo se vedno soočali s priseljevanjem ljudi iz drugih kulturnih okolij. Globalizacija in evropski integracijski procesi so priseljevanja še povečali. K integraciji priseljencev pa dandanes pristopamo bolj načrtno in celovito kot nekoč.
Za uspešno vključevanje otrok priseljencev igra šola, torej vzgoja in izobraževanje, zelo pomembno vlogo, saj prispeva k zagotavljanju enakih možnosti za uspešen osebni razvoj posameznika ter daje svoj prispevek k vključevanju posameznika v delo in družbeno življenje, ne glede na spol, prepričanje in izvor.
Otroci priseljenci največkrat nimajo jezikovnega znanja iz slovenščine oziroma je njihovo jezikovno znanje slovenščine nezadostno, kar pa posledično lahko povzroči težave pri učenju. Za uspešno premagovanje težav jezikovnega primanjkljaja ministrstvo zagotavlja dijakom priseljencem dodatne ure slovenščine. S tem šola spodbuja dijaka k učenju in razvoju sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku.
Ob vpisu v šolo (slovenski vzgojno-izobraževalni sistem) je pravni status otrok priseljencev izenačen z vsemi vključenimi otroki. Te pravice urejajo različni zakoni in pravilniki.
Šolanje je brezplačno za naslednje kandidate tujce:
- kandidati, ki so državljani EU,
- kandidati, ki so državljani držav, s katerimi ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo,
- drugi tujci pa le, če je v Sloveniji zaposlen kateri od staršev.
Šola pri delu z otroki priseljenci avtonomno odloča o organizaciji in načinu dela, cilj šole je uspešno vključevanje tujcev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja z uporabo takih strategij in konkretnih ukrepov, da omogoči dijakom priseljencem dosegati standarde znanja. Dijakom priseljencem je zagotovljena pravica do ohranjanja lastne kulturne identitete.
Šola mora zagotoviti dijakom dobre razvojne priložnosti, zato je pomembno, da šola tesno sodeluje tudi s starši. Učitelji pa morajo stalno preverjati razumevanje naučene učne snovi, pri čemer lahko uporabljajo različne pristope in didaktične pripomočke. Učitelji spodbujajo dijaka k rabi jezika (maternega in slovenskega) pri vseh dejavnostih.
Vsebine in metode dela v šoli vsebujejo vrednote, kot so enakost, demokracija, svoboda, prijateljstvo, ter zagotavljanje razvoja multikulturnih kompetenc dijakov.
V medkulturnem izobraževanju in integraciji priseljencev je treba nameniti veliko pozornost pridobivanju medkulturnih kompetenc – izgradnji in utrjevanju štirih stebrov znanja:
- učiti se, da bi vedeli;
- učiti se, da bi znali delati;
- učiti se, da bi znali živeti skupaj;
- učiti se biti.
Jezik poučevanja je tisti bistveni dejavnik, ki največ prispeva k učinkovitemu medkulturnemu izobraževanju, seveda ob upoštevanju vloge maternega jezika. Saj jezikovna raznolikost in medkulturnost najbolj prispevata in pripomoreta k učinkovitemu sodelovanju in ustvarjalnemu okolju v novih življenjskih okoliščinah.
Za priseljene dijake šola izdela individualni načrt dela z načrtom notranje individualizacije in diferenciacije, dopolnilnega in dodatnega pouka ipd., razvije tudi mreže učne pomoči med dijaki (medvrstniška pomoč).
V šoli se dijaku določi oseba, t. i. zaupnik, ki skrbi za interakcijo med starši in šolo ter lokalno skupnostjo.
Dvojezičnost
Dvojezična srednja šola omogoča dvojezično izobraževanje predvsem učencem, ki so končali dvojezično osnovno šolo, in zagotavlja vpisanim dijakom pravico do izobraževanja v obeh jezikih. Dijakom se zagotovi možnost izbire ravni zahtevnosti madžarskega jezika (kot materinščina ali kot drugi jezik na narodnostno mešanem območju).
Slovenščina in madžarščina sta enakopravna predmeta in enakovredna učna jezika. Pouk poteka pri vseh predmetih, razen pri pouku jezikov, dvojezično, tj. v slovenskem in madžarskem jeziku. Dijaki imajo pri pouku in drugih dejavnostih pravico sodelovati v svojem maternem jeziku. Pri ocenjevanju znanja pa so dijaki pri vseh predmetih, razen pri jezikih, ocenjeni na osnovi odgovorov v jeziku, ki ga sami izberejo.
V gimnaziji se dijaki učijo vsa štiri leta dva tuja jezika. Prvi tuji jezik se nadaljuje iz osnovne šole (angleščina ali nemščina), drugi tuji jezik je lahko nemščina, angleščina ali španščina. V programih SSI in SPI se tuji jezik nadaljuje iz osnovne šole (angleščina ali nemščina).
Vpisni postopek
Postopek vodi pooblaščena oseba na šoli. Postopek se začne z izpolnjenim obrazcem N (obrazec izpolnijo starši in otrok) ter predloženo dokumentacijo: originalno spričevalo, fotokopija spričevala, kratek kronološki opis celotnega izobraževanja ter prijava za vpis v začetni letnik. Postopek se zaključi z izdajo odločbe.
Šola uredi na Ministrstvu za notranje zadeve določitev enotne matične številke občana za namene izobraževanja in vodenje evidenc v srednji šoli.
