V torek, 19. 4. 2016, smo si ogledali več delavnic. V učilnici za sociologijo so se dijaki ukvarjali s temo »Vpliv oglaševanja na nakupno odločitev«. Razdeljeni so bili v štiri skupine in vsaka skupina si je izbrala oglas ter ga preučila, kako oglaševalec prepričuje kupce. Tri skupine so si izbrale različne modele mobilnih naprav, ena pa si je izbrala oglas za oblačila. Ugotovili so, da se ljudje velikokrat ne zavedamo, kako oglasi vplivajo na našo podzavest. Oglaševalci se osredotočajo predvsem na privlačnost in videz, uporabljajo privlačne barve, kontraste, v ospredje postavljajo zvezdnike, ljudi, ki so zmeraj veseli, srečni ter zadovoljni itd. Intervjuvali smo dijakinjo Leo Švec iz 2. a. Na kratko nam je predstavila, kaj so delali v delavnici, in povedala, da jo je dejstvo, kako oglasi vplivajo na nas, nekoliko šokiralo, ker ni vedela, kaj je v ozadju.
V kemijskem laboratoriju so z naravnimi barvili barvali tkanine in nato razpravljali o dobljenih rezultatih. Uporabljali so liste koprive, rdečo peso, kurkumo, kombinacijo jagode in borovnice ter anatno barvilo. Naredili smo intervju z Danielom Ternarjem iz 1. f-razreda. On nam je prav tako predstavil delavnico in povedal, kaj so delali ter katera barvila so uporabljali. Zanimivo se mu je zdelo, kako lahko tudi naravna barvila dajejo močne kontraste barv.
V učilnici za angleščino so dijaki govorili o cenah oblek in o plačah tistih, ki te obleke šivajo. Delavnica je potekala v angleškem jeziku. Najprej so si ogledali krajši film z naslovom »Workshop«, ki je prikazal stanje v teh tovarnah. Nato je profesorica pokazala sliko, na kateri so bile osebe, ki so obleko izdelale, povedano je bilo, koliko so bile zanjo plačane, poleg teh oseb pa so bili kupci in informacije, koliko so plačali za te obleke. Ugotovili so, da so dejansko na slabem tako kupci kot proizvajalci in da so edini, ki imajo korist v tem poslu, trgovci. Pogovarjali so se tudi o »sweatshopih«. To so tovarne v manj razvitih delih sveta, v katerih delajo ženske in otroci v neizmernih razmerah, moški pa seveda ne delajo, ker so več vredni. Zelo šokantno in žalostno je dejstvo, da so moški še vedno vplivnejši in več vredni kot ženske in otroci. Intervju nam je dala Zala Puklavec iz 1. a. Predstavila je še svoj pogled na temo v tej delavnici. Povedala je, da se ji zdi zelo kruto, da imajo delavci v takih razmerah do 160 € plače. Na koncu so naredili tudi neke vrste kviz, ki je nato pokazal, koliko sužnjev dela za tvoje obleke oz. za tebe in dobili so odgovor 52.
Drugo uro smo obiskali še dve delavnici, ki sta obravnavali podobno temo, vendar je ena potekala v nemškem jeziku, zato je niso tako podrobno predelali. Prva delavnica je potekala v učilnici za geografijo. Dijaki so raziskovali geografsko in zgodovinsko ozadje držav. Osredotočali so se na družboslovne značilnosti. Pogovarjali so se o tem, kako pride nek kos oblačila ali mobilna naprava do nas, koliko vmesnih stopenj je potrebnih za končni izdelek. Na koncu so se razdelili v skupine in vsaka skupina je izdelala majhen plakat o eni državi. Predstavili so njeno povprečno bruto plačo, koliko prebivalcev ima ipd. Intervju smo naredili z Denisom Vido iz 1. b. Povedal je, da ga dejstvo, da otroci delajo, zelo žalosti.
V drugi delavnici, ki je potekala v nemškem jeziku, so si dijaki ogledali film o proizvodnji mobilnih telefonov ter dobili razne delovne liste. Analizirali so svoje mobilne telefone in se naučili novih izrazov v nemščini za posamezne dele naprav. Prav tako so se pogovarjali o poti, kako pride majica in mobilni telefon do nas. Na koncu so tisti, ki jim gre nemški jezik bolje »z jezika«, napisali krajšo prigodo s telefonom, tisti s slabšim znanjem jezika pa so napisali SMS-sporočilo v nemščini. Dijak Damijan Forjanič iz 1. g nam je predstavil tudi potek dela v delavnici. Delavnica se mu je zdela zanimiva in naučil se je veliko novega.
