Dva dijaka naše šole in njun mentor so se v prejšnjem tednu udeležili tretje izmenjave v okviru projekta Erasmus+ Building Bridges. Mostove so gradili z vrstniki iz Nemčije, Španije, Poljske in Avstrije.
Nedelja, 7. 10. 2018
V nedeljo, 7. 10. 2018, sva se dijaka DSŠ Lendava (Žiga Tibaut iz 1. letnika gimnazije in Kaja Škrban iz 2.) s profesorjem Štefanom Kardošem odpravili na izmenjavo Erasmus +, torej na mednarodno srečanje dijakov, ki je tokrat potekalo v Avstriji. Iz Lendave smo krenili okoli 14. ure. Ne bom lagala … ob odhodu je pritekla tudi kakšna solzica, saj nisem vedela natančno, kaj me čaka, ali se bom razumela z drugimi dijaki in tako naprej. Na poti smo se pogovarjali o različnih stvareh, brskali po internetu in poslušali glasbo. Naš cilj je bila avstrijska vasica St. Agatha. Tja smo prispeli okoli 19. ure. Pri šoli so nas že nestrpno pričakovali naša gostitelja in njuni starši. Vzela sva prtljago in se odpeljala vsak v svoj nov dom. Meni so najprej razkazali hišo in mi pokazali sobo, potem pa smo se igrali razne družabne in spoznavne igrice. Okoli 22. ure smo se odpravili spat, saj sem bila zelo utrujena. Družina, ki me je gostila, je bila zelo prijazna, saj smo bili ves čas skupaj, in počutila sem se kot del njihove družine. Podobno izkušnjo je imel tudi Žiga. (Kaja)
Ponedeljek, 8. 10. 2018
V ponedeljek je bil uradni začetek izmenjave. Šola gostiteljica je dokaj majhna, saj jo obiskuje samo sto učencev. Najprej so učenci zapeli pesem dobrodošlice »Je te donne«, nato pa je spregovoril ravnatelj šole. Potem smo imeli kratek ogled šole, ki je podobno moderna in nova kot naša šola. Od šolske opreme so mi bili najbolj všeč zibajoči se stoli (to bi lahko uvedli tudi na naši šoli). Po odmoru in malici se je začela prva delavnica, in sicer smo v telovadnici imeli športne aktivnosti in se spoznavali. Potem smo imeli dve šolski uri pouka, da smo lahko videli, kako poteka pouk na njihovi šoli. Najbolj zanimivo je bilo, da imajo večino šolskih predmetov v svoji matični učilnici (le učitelji se menjavajo) in da lahko stvari puščajo v omarah v učilnicah. Sledilo je kosilo na šoli. Po kosilu smo na šolskem igrišču igrali nogomet in pokazalo se je, da španska dekleta igrajo nogomet boljše od marsikaterega fanta. Popoldne smo imeli »geocoaching«, torej smo z pomočjo GPS-naprave morali najti lokacije in priti do njih (neke vrste lov na zaklad). Medtem sva s Kajo ugotovila, da Poljake razumeva, ko govorijo poljsko, Poljaki pa naju s Kajo, ko govoriva slovensko. Ugotovil sem tudi, da dijaki iz Nemčije ne razumejo Avstrijcev, ko ti govorijo v svojem narečju. Zvečer smo se v telovadnici igrali med dvema ognjema. Bilo je super, saj smo se med igro zabavali in še bolj spoznali. (Žiga)
Torek, 16. 10. 2018
Dopoldne smo imeli plesno delavnico. Naučili smo se plesno koreografijo za pesem Honey, Honey od supine ABBA. Najprej smo bili razdeljeni v manjše skupine zaradi lažjega učenja koreografije, pozneje pa smo skupaj posneli tudi film, ki si ga lahko ogledate na povezavi: https://youtu.be/DFFVHXV8Wh0.
Pri plesu smo se zelo povezali in to smo lahko opazili že pri popoldanskem in večernem programu. Po kosilu smo se z avtobusom odpravili v središče bližnjega mesta Linz. Najprej smo imeli prosti čas, sledil pa je voden ogled mesta. Ogledali smo si razne znamenitosti mesta, med drugim tudi stavbo, v kateri je nekoč poučeval matematik in astronom Joannes Kepler. Na dvorišču te stavbe nas je presenetila spominska plošča, posvečena dogodkom na Madžarskem leta 1956. Vodička nam je povedala, da je v Linz takrat prebežalo dvajset tisoč Madžarov. Po ogledu mesta smo se z avtobusom vrnili na šolsko dvorišče, kjer so nas že čakali starši gostujočih otrok.
Zvečer smo šli na bovling v sosednjo vas. Razdelili smo se v dve skupini in začeli igrati. Vmes so se nam pri igri pridružili tudi nekateri profesorji. Na koncu je zmagala najina ekipa s precej visokim izidom. Na koncu pa smo vsi skupaj pred vhodom v dvorano za bovling zaplesali koreografijo na Honey, Honey. Ta pesem nas je spremljala skozi cel teden. (Kaja)
Sreda, 10. 10. 2018
V sredo smo se zjutraj spet odpravili proti Linzu, a tokrat z vlakom. Nekaj poti smo se prevozili tudi s tramvajem. Ogledali smo si medijsko-založniško hišo OÖ Nahrichten (Ober Österreiche Nahrichten). Predstavitev je bila zanimiva, saj so nam razložili celoten postopek nastajanja časopisa. Še zanimivejša je bila stavba, saj je stavba OÖ Nahrichten, kjer ustvarjajo regionalni časopis, veliko modernejša od RTV Slovenije v Ljubljani, ki je državni medijski center. Po ogledu medijske hiše smo se s tramvajem odpeljali do ogromnega nakupovalnega centra Plus City, kjer smo imeli dve uri prostega časa za kosilo in nakupovanje. Potem smo si ogledali tiskarski center OÖ Nahrichten, ki je eden najmodernejših v Evropi. Najbolj zanimivo je bilo, da so delavci imeli oblečene uniforme kot Super Mario (samo rdeče kape so jim manjkale) in da so v glavnem velikem prostoru za tisk bili samo trije delavci. Ostalo delo so opravljali stroji. Po ogledu smo se odpravili do avtobusne postaje, se z avtobusom odpeljali do železniške postaje in nato z vlakom nazaj v St. Agatho, kamor smo prispeli okrog 19. ure. Zvečer nismo imeli ničesar v programu, vendar smo se z ostalimi učenci dogovorili, da se dobimo na igrišču in igramo nogomet ter se še malo družimo. (Žiga)
Četrtek, 11. 10. 2018
V četrtek se je naš dan začel s tem, da nam je Nils, ki je bil vodja programa Erasmus+ v St. Agathi, povedal nekaj o Leonardu Da Vinciju in njegovih izumih. Potem smo se spet razdelili v skupine in vsaka skupina je dobila škatlico lesenih paličic, iz katerih smo sestavljali mostove. Ko nam je končno uspelo, z nekaj pomoči mentorjev seveda, smo šli na šolsko dvorišče, kjer smo najprej poslikali leseno desko s pozdravom v slovenščini in madžarščini, državnima zastavama in logom šole, drugi so gradili most iz pravih desk. Po trdem delu je sledilo kosilo in malo prostega časa. V računalniški učilnici smo potem pisali poročila o dejavnostih med tednom za šolsko glasilo. Popoldne smo v glasbeni učilnici naše vtise in mnenja zapisali še na plakate, ki so viseli na steni. Ravnatelj in Nils sta nas nagovorila, saj smo bili zadnjič v šoli. V spomin na bivanje na šoli je vsaka izmed držav dobila svojo ključavnico, na katero smo lahko napisali, kar smo želeli. To ključavnico smo potem obesili na rumeno jekleno drvo, ki stoji v šoli, jo zaklenili, ključe pa vzeli s sabo.
Preden smo odšli domov je vsak dijak prejel majhno darilo. In to je bila škatlica z lesenimi paličicami, da bomo lahko zgradili most tudi doma in se tako vedno spomnili na Erasmus+, ki je potekal v St. Agathi. Zvečer je bil disko. Uro pred diskom smo se dekleta zmenila, da gremo na sladoled. Disko je odlično uspel, vendar je bil časovno za malenkost prekratek. Ta večer ni bil poseben le zaradi diska, ampak tudi zato, ker je bil naš zadnji skupni večer. Ko smo odhajali domov, smo se težko poslovili in vedeli smo, da nas naslednji dan čaka težko slovo. (Kaja)
Petek, 12. 10. 2018
V petek je bil zadnji dan izmenjave in najprej smo se dobili na šoli. Odpeljali smo v bližnje mesto Wels, kjer smo v kulturno-medijski hiši imeli delavnico o ustvarjanju kratkega »trickfilma«. To pomeni, da smo na 2D- ali 3D-ploskev postavili predmet in ga fotografirali s posebno kamero. Potem smo predmet premaknili in ga spet posneli. Dejansko smo ustvarjali kratek film iz fotografij. Na koncu je vsem uspelo dokončati film. Sledil pa je najtežji trenutek izmenjave – slovo. Težko smo se poslovili drug od drugega in odšli vsak na svoj konec. Pot domov je bila v redu: poslušali smo glasbo, se pogovarjali o projektu Erasmus+ in se ustavili v McDonald’su. Domov smo prispeli približno ob šestih. (Žiga)
Hitri filmčki
Animacije
